O meni

Izkušnje poučevanja plesa in joge so poglobile mojo občutljivost za telo kot nosilca spomina, čustev in nezavednih procesov. Telo v terapevtskem procesu razumem kot enakovrednega sogovornika – kot prostor, kjer se pogosto najprej pokaže tisto, za kar besede šele prihajajo.

Mojo refleksivno držo so sprva oblikovali študij filozofije, psihologije ter delo v kulturnih uredništvih Radia Študent in TV Slovenija. Te izkušnje so me naučile poslušati različne zgodbe, vztrajati ob kompleksnosti in dvomu ter si vzeti čas za razumevanje brez potrebe po hitrih razlagah ali enoznačnih odgovorih. Več let sem delovala v Slovenski filantropiji, kjer sem se srečevala s temami osamljenosti, duševnega zdravja in pomena prostovoljstva. To delo je okrepilo moje razumevanje, kako tesno so osebne stiske povezane s širšimi razmerami ter z izkušnjami pripadnosti, izključenosti in iskanja smisla. Kot zunanja strokovna sodelavka sodelujem z Društvom Asociacija na presečnem področju umetnosti in zdravja, kjer me zanima, kako umetniške prakse prispevajo k boljšemu počutju in občutku povezanosti.

***Pri mojem psihoterapevtskem delu me spremljajo, navdihujejo in podpirajo supervizorji, učitelji_ce in kolegi_ce. Da sem postala to, kar sem, gre zahvala za neizmerno podporo, srčnost, številne modrosti, igrivost, solze in smeh… vsekakor vsaj Lanu Pečjaku, Anici Mikuš Kos, Martini Mihić Fabčič, Ingu Klimkusu in Ireni Papež.